menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

(POLEMIKA) Vesna V. Godina o primeru Klampfer in filozofski fakulteti: Pravičnost in pristranost

8 5
23.03.2025

Naj začnem z ugotovitvijo, da se sama povsem strinjam s številnimi ugotovitvami, ki so bile v zadevi Klampfer zapisane glede nečloveškosti in zbirokratiziranosti Univerze v Mariboru (UM). A kot sem že zapisala, je UM pač sodobna zahodna institucija in zato deluje po birokratski logiki, ki je značilna za vse institucije sodobnih zahodnih družb. Te značilnosti je pokojni ameriški antropolog David Greaber natančno popisal v zvezi z "bulšihti", torej z nesmiselnimi birokratskimi zaposlitvami, ki ustvarjajo delovno okolje, v katerem ne gre več niti za ljudi niti za njihovo delo niti za kvaliteto njihovega dela, ampak za velikokrat nesmiselne in praviloma vedno razčlovečene birokratske procedure, ki res spominjajo na Kafko. Njegova analiza je pod naslovom Bulšihti prevedena v slovenščino. Priporočam v branje.

Zbirokratizirano nečloveško okolje je torej usoda vseh nas. Seveda v tem okolju trpimo vsi. Ne le kolega Klampfer. In seveda se v tem okolju dogajajo krivice vsem. Ne le kolegu Klampferju. Zato je upravičeno vprašanje, ali je UM zbir birokratskih pravil ali pa skupnost ljudi, ki imajo svoje dostojanstvo, ki ga, še posebej, ko gre za slovensko zgodovinsko vzpostavljeno socialno in kulturno tirnico, ki vsebuje načelo Tudi jaz sem človek! (torej načelo, ki zagotavlja človeško dostojanstvo vsakemu, ne glede na to, kdo je, kakšno je njegovo mesto v socialni hierarhiji itd.), nikakor ne gre kršiti. Jasno je, da birokratska pravila UM enako kot birokratska pravila vseh sodobnih zahodnih institucij to načelo kršijo. V sodobnih zahodnih institucijah je vsak posameznik, ki je v njih zaposlen, stvar. Ne človek. Je popolnoma in povsem alienirano človeško bitje. Ki zaradi te alienacije trpi. Včasih manj. Včasih zelo. Včasih po pravici. Večino pa po krivici.

Problem je, da ta logika preveva vse institucije na Zahodu. Še večji problem je, da ta logika preveva tudi zahodne univerze. Marilyn Strathern mi je, ko je bila predstojnica oddelka za socialno antropologijo na Cambridgu, že pred kakšnimi dvajsetimi leti opisovala, kako se je moral celo Cambridge zoperstavljati vladavini te zbirokratizirane logike. Kar je opisovala kot edino možnost, da se na Cambridgu ohranijo kriteriji znanja. Jasno je, da imajo kriteriji znanja na UM še bistveno manj možnosti za preživetje pred navlako........

© Večer