Planiška nedelja je že zjutraj obetala nekaj več. Ne le, da je za razliko od deževnega petka in sobote vrh skakalnice nekaj po osmi uri obsijalo sonce, slovenski orli so že v poskusni seriji leteli daleč, najdlje od vseh. Da je vreme s seboj prineslo tudi boljšo termiko, o kateri je že po sobotni ekipni tekmi, na kateri so Slovenci osvojili bronasto kolajno, govoril Zajc, je bilo hitro jasno. Razmere na letalnici bratov Gorišek so bile iz minute v minuto boljše, osebni rekordi so padali eden za drugim. Teren, ki ga poznajo boj kot katerega koli drugega, so najbolj s pridom izkoriščali prav tisti, od katerih je večina od dobrih 17 tisoč navijačev, kolikor se jih je pod Poncami zbralo v nedeljo, pričakovala največ.

Da bi lahko bila prav nedelja dan za presežke, je dišalo že po prvi seriji, v kateri sta - v maniri celotnega konca tedna - prevladovala Domen Prevc in Anže Lanišek. Najdaljša sta bila že v prvi seriji, v drugo pa prevlado le potrdila. Eksplodiral je Prevc, ki si je mali kristalni globus v razvrstitvi poletov zagotovil že v petek, v nedeljo pa v življenjepis dodal mejnik, o katerem se bo govorilo še zelo dolgo. Ko je v drugi seriji pristal pri 254 metrih in pol, se je od navdušenja nad novim svetovnim rekordom pod težo imenitnih navijačev stresla še dolina pod Poncami, ki že skoraj stoletje predstavlja zibelko slovenskih smučarskih skokov. "Tudi na vrhu nismo mogli dojeti, da........

© Večer