O Grenlandiji se v zadnjem času veliko govori in veliko piše, zato se ne morem upreti skušnjavi, da o njej nekaj povem tudi sam. Na Grenlandijo me vežejo prav posebne vezi. Bil sem namreč tam. Službeno, ampak o tem kasneje. In preden se začnete oglašati, da en obisk še ne prinaša pravice do posebnih vezi, se spomnite, da Grenlandija ni kot Vrhnika ali Celje ali München, kamor pogosto greš, vsaj mimo, tudi če nočeš tja. Grenlandija je daleč in za njo ni ničesar več. Figurativno, razen za flateartherje.

Pred menoj je Grenlandijo obiskal Erik Rdeči, ki je dobrih deset stoletij nazaj zaradi težav z zakonom taval po severnih morjih in pristal na velikem kosu ozemlja, pokritega z ledom. Erik Rdeči je teritorij poimenoval Zelena zemlja, zato da bi tja privabil čim več naseljencev. Ta nateg še danes uporabljajo mnogi nepremičninski posredniki po celem svetu. Ni podatkov, ali je promocijska zvijača Erika Rdečega uspela prelisičiti kogarkoli, vsaj ne do še enega nepremičninskega posrednika z imperialističnimi ambicijami, Donalda Oranžnega, ki se očitno ne more upreti skušnjavi zelenih površin, na katerih še ni njegovega igrišča za golf. Redke so zemlje, kjer temu še ni tako. Predstavljajte si razočaranje, ko se je z nedavnega obiska Grenlandije vrnil njegov sin. "Oči, v bistvu sploh ni tako zeleno, kot smo mislili, da je".

Kakorkoli že, med prihodom Erika Rdečega in mojim obiskom Grenlandije je tam živel tudi očetov prijatelj Tarzan Mikkelsen. Zakaj so mu rekli Tarzan, kako sta z očetom postala prijatelja in zakaj je pristal na Grenlandiji, kjer je bil učitelj, je zgodba za drugo priliko. Je pa Tarzan očetu predstavil eno od najpreciznejših pojasnil danske družbene in politične mentalitete. Ko ga je foter enkrat vprašal, zakaj na Danskem nikoli ni bilo revolucije, je Tarzan odgovoril, da so bili dvakrat ali trikrat zelo blizu, pa je potem vedno začelo deževati.

Tarzana Mikkelsena ne omenjam le za to, da bi poudaril tesne vezi, ki jih čutim do Grenlandije, ampak tudi zato, ker mi daje iztočnico za zgodbo o še enem Tarzanu, ki ni nosil tangic iz leopardove kože. Ta zgodba sicer nima nobene zveze z Grenlandijo, a je predobra, da ne bi izkoristil........

© Večer