Pred kratkim se je na družbenih omrežjih razširila novica, da je bil ameriški predsednik Donald Trump leta 1987 rekrutiran v KGB in dobil operativno ime Krasnov. Vir tega šokantnega razkritja je bil neki Alnur Musajev, nekdanji vodja kazahstanske obveščevalne službe, ki je v mlajših letih služil v 6. upravi KGB v Moskvi. Ta je bila zadolžena za protiobveščevalno podporo v gospodarstvu, eden glavnih ciljev pa je bilo "novačenje poslovnežev iz kapitalističnih držav". Po besedah Musajeva je bil Trump, takrat 40-letni newyorški nepremičninski investitor, eden izmed teh rekrutirancev.

Bombo je Musajev sprožil kje drugje kot na facebooku. Verodostojnosti vira navkljub se mi je zdelo pametno, da zadevo preverim, preden pišem o njej. V duhu časa sem se odločil za umetno inteligenco in uporabil Muskovo aplikacijo Grok. In glej ga, zlomka, Trumpov hišni umetni inteligent je resničnost trditve, da je Trump infiltrirani ruski agent, ocenil nekje med 75 in 85 odstotki. Končno je vse pojasnjeno. Trump je kompromitiran in izsiljevan.

Musajevu in Groku navkljub ostajam skeptičen. Menim, da teorija zarote ostaja teorija zarote, tudi če ustreza mojim čustvenim potrebam. Za trditev, da je Trump ruski agent, je enostavno premalo dokazov. Ampak to tudi ni pravo vprašanje. Tisto, ki si ga moramo zastaviti, je, ali bi Trump v primeru, če bi res bil ruski agent, počel stvari drugače, kot jih počne? In odgovor na to je seveda negativen. In če izživljanje nad žrtvijo agresije in simpatije do agresorja niso plod ruskega kompromata, moramo motiv logično iskati drugje. Po mojem prepričanju predvsem v ideološki konvergenci med obema novima najboljšima prijateljema za zmeraj. Trumpu je Putin blizu. Želi si biti njegov prijatelj in zaveznik. To je bilo več kot očitno v njegovi čustveni reakciji na besede Zelenskega v Ovalni pisarni in v izjavi dan po njem, "Zelenski ves čas grdo govori o Putinu", je ogorčeno očital predsedniku države, ki je že več kot desetletje žrtev ruske agresije.

Trump........

© Večer