Prejšnjo soboto sem se z eno nogo v Italiji, z drugo pa v Sloveniji na politični otvoritvi Nove Gorice in Gorice kot dvoedine evropske prestolnice kulture na Trgu Evrope pogovarjal z medijsko kolegico iz slovenske redakcije na RAI. S tako imenovano zamejsko Slovenko. (S "tako imenovano" pravim zato, ker smo tudi mi v matični državi za strogo, četudi ne z graničarji varovano mejo. Po domače se reče, da smo za bregom.)

Povedala mi je veliko zanimivega o nacionalnih in političnih konfliktih, ki jih zgodovinsko obremenjeni in temu primerno radikalno nastrojeni državljani - tako slovenski kot italijanski - vsak po svoje napihujemo.

Stališče druge strani vedno prav pride pri razmišljanju. Če ga le hočemo slišati. Hočemo pa ga slišati, če je inteligenten. V tem primeru nam lahko odpre oči, namesto da nam meče pesek vanje.

Toda najprej pojdimo iz (Nove) Gorice v (Titovo) Velenje. Tam se zdaj dogaja nekaj čisto drugačnega, pa vendar podobnega.

Ker nisem Velenjčan, to ni moja stvar. Zdi pa se mi lepo in prav, da je ducat velenjskih mestnih svetnikov dalo pobudo za preimenovanje tamkajšnjega Titovega trga v Rudarski trg.........

© Večer