Občasno za kakšen drug medij napišem tudi bolj športno obarvano kolumno. Kolumno nekoga, ki je že pred desetletjem pustil za seboj svojo aktivno športno pot. Pa še ta je bila ljubiteljska, a kot zanimivost vendarle lahko dodam, da v dveh precej različnih športnih zvrsteh, v smučarskih skokih in v nogometu, ki sem mu bil zvest skoraj do svojega srečanja z Abrahamom. Nakar sem spoznal, da zelene travnate površine in devetdeset minut tekanja za žogo niso več tisto, kar bi mi ponujalo ne vem kako veliko zadovoljstvo. Kakopak sem pri smučarskih skokih to spoznal že kmalu po srečanju s polnoletnostjo, ko je bilo padcev, sicer na manjših skakalnicah, vendarle dovolj.

A še vedno tako kot v času aktivne športne poti tudi zdaj, ko sem rekreativni ali bolje humanitarni tekač, maratonec, morebiti s pretečenimi 108 kilometri "v enem kosu" celo ultramaratonec, šport spremljam. Dolga leta sem soustvarjal, urejal in vodil redno tedensko športno oddajo na lokalni televiziji, ki sem ji dal zaradi velike ljubezni do smučarskih skokov ime Skok v šport. Takole "skozi prste" sem posnel okrog 750 športnih oddaj, v katerih sem gostil aktivne športnike in tudi mnoge športne legende. Po odhodu s televizije, ki sem ji bil zvest dobrih 15 let, športnih dogodkov nisem več tako zavzeto obiskal. Če že, potem v živo najpogosteje smučarske skoke, ki so mi tudi sicer........

© Večer