Trumpova uvedba carin in grožnje z njimi potiskajo nestabilen in negotov svet bližje prepadu splošnega konflikta vseh proti vsem. Čeprav govorimo o vojni, pa carinske vojne niso vojne v osnovnem pomenu besede, čeprav so v zgodovini primeri, ko so carinske vojne bile uvod v odkrite sovražnosti in resnične vojne. Malce pozabljena je vloga carinskih vojn v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so te vojne prispevale k vzponu nacizma in zastoju okrevanja po veliki krizi ter tako tlakovale pot v drugo svetovno vojno.

Za pogosto neracionalno retoriko predsednika Trumpa pa se vendarle razkriva politika, ki verjame, da je moč v odnosu z drugimi državami, bodisi zavezniki bodisi sovražniki, s kombinacijo pritiska in izsiljevanja dosegati politične cilje. Pa naj gre za notranjepolitične ali zunanje politične cilje, realne ali povsem ideološke cilje. Gre za pomembno premiso trumpizma, v očeh katerega države sveta ali živijo na račun ZDA ali izkoriščajo ZDA oziroma so do njih vsaj nepoštene. Gre za politiko, ki je preplet tradicionalnega ameriškega izolacionizma in protekcionizma iz konca 19. stoletja z dodatkom ameriške gospodarske in vojaške moči ter novodobnega populizma.

Pomembna značilnost carinskih vojn je, da v njih ni realnega zmagovalca in da ceno tega plačujejo vse vpletene države. A ne glede na to Trump vztraja, da lahko carinske vojne ZDA samo koristijo. Pri tem izhaja iz dveh predpostavk. Prva je, da bodo carine polnile zvezni proračun, ker izvozniki na ameriški trg tega ne bodo mogli nadomestiti z drugimi trgi in bodo zato del, če ne celotno breme, prevzeli nase. In druga je, da........

© Večer