menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

(POGLED) Kolumna Dejana Verčiča: Med čustveno inteligenco in psiholigiziranjem vsega - kdo je tu nor?

80 0
04.06.2026

Nikoli še nismo toliko govorili o čustvih. In nikoli jih nismo tako natančno poimenovali. Nismo več samo jezni, žalostni ali veseli. Smo »triggerirani«, »čustveno disregulirani«, »anksiozno navezani«, »izgoreli«, posledice »nepredelanih travm« ali žrtve »prikritih narcisov«. Kar je bilo nekoč predmet terapevtske sobe ali psihološkega seminarja, je danes vsakdanji jezik TikToka, Instagrama, kadrovskih razgovorov, partnerskih sporov in družinskih kosil. To bi lahko bila dobra novica.

Dolga stoletja so bile čustvena nepismenost, molk in zanikanje družbena norma. Posebej za moške, voditelje, organizacije in politiko. Generacije ljudi so odraščale brez besednjaka za notranje življenje. Niso znale razlikovati med strahom in jezo, med žalovanjem in depresijo, med utrujenostjo in izgubo smisla. Če danes več ljudi zna povedati, »to me je prizadelo«, »tega ne zmorem« ali »potrebujem mejo«, je to verjetno civilizacijski napredek. Toda vsak napredek ima stranske učinke.

Psihološki jezik se je razširil daleč preko svoje prvotne strokovne uporabe. Ne opisuje več samo notranjih stanj, postaja skoraj univerzalni interpretativni okvir za odnose, organizacije, politiko in kulturo. Težaven partner postane narcis. Zahteven sodelavec manipulativna osebnost. Nesramen šef psihopat. Neprijetno nestrinjanje postane travma. Kritika postane nasilje. Nelagodje postane škoda. Nekaj, kar bi nekoč razumeli kot konflikt interesov, razliko v vrednotah, politični spor ali preprosto človeško nevljudnost, danes vse pogosteje prevajamo v terapevtski slovar. V njem ostaja manj prostora za ambicijo, rivalstvo, ideologijo ali banalno dejstvo, da ljudje včasih ravnamo slabo, ne da bi bili zato klinični primeri.

Mehke veščine, edutainment in kultura občutljivosti

To ne ostaja na družbenih omrežjih. Psihološke kategorije vse bolj oblikujejo način, kako razumemo voditeljstvo, organizacijsko kulturo, partnerstvo, vzgojo in celo javno razpravo. Ni dovolj biti pameten, danes moraš biti tudi »čustveno inteligenten«. Znanje, utemeljeno na akademski avtoriteti in znanosti, se umika kulturi........

© Večer