Vonj po mleku, ritmično premikanje tekočih trakov, robotske roke, ki z neverjetno natančnostjo zlagajo izdelke na palete, in ljudje, ki za zasloni spremljajo vsak korak proizvodnega procesa. Tako je danes videti proizvodnja v Ljubljanskih mlekarnah, ki letos praznujejo 70 let delovanja.

Po proizvodnji sta nas popeljali direktorica industrijskega obrata Valerija Širovnik in vodja proizvodnje Tatjana Miškulin. Sprehod skozi sodobne proizvodne hale je bil hkrati potovanje skozi zgodovino slovenske prehranske industrije in vpogled v prihodnost, kjer pomemben del dela opravljajo avtomatizirani sistemi, vendar človek ostaja nepogrešljiv člen proizvodne verige.

Po obratu sta nas vodili direktorica industrijskega obrata Valerija Širovnik (levo) in vodja proizvodnje Tatjana Miškulin. Foto: Luka Cjuha

Že ob vstopu v proizvodni del je jasno, da je mlekarna danes povsem drugačna, kot je bila pred desetletji. Prenovljene garderobe, strogi higienski protokoli in digitalizirani nadzorni centri pričajo o tem, kako močno se je panoga spremenila. Operaterji danes večino procesov spremljajo prek računalniških sistemov, ki nadzorujejo vse od sprejema mleka do polnjenja končnih izdelkov.

»Celoten proces je precej avtomatiziran in digitaliziran. Potrebujemo predvsem operaterje in strokovnjake za stroje, delavcev pa je precej manj kot v preteklosti,« pojasnjuje Valerija Širovnik. A čeprav so številna opravila prevzeli roboti, občutek industrijske hladnosti hitro izgine. V pogovorih z zaposlenimi postane........

© Dnevnik