Predstava tematizira finančno pismenost, a to počne na nepričakovan način – skozi intimno zgodbo odnosov, nesporazumov in iskanja skupnega jezika. Na odru stojita dva protagonista: slišeči igralec Jernej Gašperin in gluha igralka Špela Rotar. Njuna interakcija pa razkriva nekaj bistvenega: da komunikacija ni samoumevna in da je razumevanje pogosto večji izziv kot sam jezik. A če predstava odpira pomembna vprašanja, jih prav skozi svojo igro najbolj neposredno uteleša prav Rotar.

Za Špelo Rotar je bila vloga v predstavi Sto pa roka! več kot igralski izziv – bila je osebna in skupnostna misija. Kot gluha igralka je stopila v prostor, kjer znakovni jezik ni podrejen govoru, temveč postane njegov enakovredni partner. »Na začetku si nisem znala povsem predstavljati, kako bo moj glas deloval na odru,« priznava. Proces iskanja izraza je bil zato zanjo nekaj novega. S pomočjo ekipe se je učila uporabe glasu kot dodatnega orodja, ki dopolnjuje njen naravni jezik – slovenski znakovni jezik.........

© Dnevnik