Veronika Pogačar, raziskovalka ljudske dediščine in zbirateljica, je svojo zbirateljsko pot začela povsem spontano. V samostanu Mekinje, kjer bo še vse do konca septembra na ogled razstava starega spodnjega perila s precej pomenljivim naslovom Spodi nč, gor pa bl mau, pripoveduje, da jo je k zbiranju starega spodnjega perila gnala preprosta radovednost. »Nekoč sem se sprehajala po vasi in opazila, kako domačini uporabljajo stare rjuhe, spodnje srajce in plenice za brisanje rok med kolinami. To me je zabolelo in odločila sem se, da začnem zbirati starinsko blago,« razloži danes Radomljanka, a z »dušo Kamenčanke«, kot v smehu pripomni.

Pomembno vlogo pri oblačilni dediščini imajo tudi naglavne rute. Poročene ženske so jo nosile vedno, ko so stopile iz hiše. Foto: Vesna Levičnik

Spodnje perilo kot prvinska povezanost z vsakdanjostjo preteklosti jo je tako navdušilo, da je pripravila svojo prvo razstavo, posvečeno vezeninam, čipkam in starinskemu perilu. Kasneje so ji ljudje sami začeli prinašati predmete, pogosto z besedami »to vzemi, ker ko mene ne bo več, vprašanje, kaj bodo ta mladi s tem naredili«. Tako se je začela kopičiti zbirka, ki danes obsega številne osebne in intimne kose iz različnih obdobij.

Ženski nedrčki, ki so še danes del narodne noše. Foto: Vesna Levičnik

Z leti je Veronika Pogačar poseben poudarek namenila prav spodnjemu perilu. Kot pravi, je imelo to nekoč........

© Dnevnik