Tekmovalni program letošnjega Berlinala se preveša v drugo polovico. Med filmi smo lahko ujeli atmosferični, umetniško pretenciozni Ledeni stolp režiserke Lucile Hadžihalilović, ohlapno strukturirano eksistencialno dramo Ari Léonor Serraille, ki posnema veritejevsko intimnost Érica Rohmerja, a se zatakne v spiralo brezciljnega tavanja in tesnobnega bežanja pred odgovornostjo odraslega življenja, pa tudi instantno indie klasiko, malo mojstrovino in močnega kandidata za naslednjo sezono filmskih nagrad, Če bi imela noge, bi te brcnila režiserke Mary Bronstein, z izvrstno Rose Byrne v glavni vlogi.

Film Če bi imela noge, bi te brcnila niha med psihološkim trilerjem, vročičnimi sanjami in potopi v tesnobno, preobremenjeno, izčrpano, dezorientirano psiho matere Lucile, ki jo navigiranje starševstva, hčerine skrivnostne bolezni, dela v terapevtski pisarni in moževe nenehne odsotnosti spravlja na rob duševnega zloma. Življenje, v katerem na prvo mesto nenehno postavlja skrb za druge, ji agresivno požira in odžira prostor, kot od prvega kadra dalje poudarja tudi kamera, postavljena v ekstremni bližnji plan njenega obraza, ki na vizualni ravni le še poglablja občutek klavstrofobične ujetosti v skrbi in odgovornosti materinstva. Ob čemer jo........

© Dnevnik