Kljub lani sprejeti pokojninski reformi v tako imenovanem tretjem političnem stebru ponovno obujajo idejo o dvojnem statusu, kar so napovedovali že pred volitvami. Dvojni status sicer obstaja že od leta 2013, ko je bilo ob nadaljevanju dela uvedeno prejemanje 20 odstotkov starostne in tudi predčasne pokojnine, leta 2020 pa prejemanje 40 odstotkov starostne pokojnine (in ne več predčasne). Tudi delna upokojitev pomeni dvojni status in še nekatere možne oblike dela upokojencev. Vendar pa je večletni interes nekaterih skupin in političnih strank prejemanje 100 odstotkov starostne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti oziroma ponovni aktivaciji, kar zdaj vsebuje predlog zakona o interventnih ukrepih. Predlagatelji želijo na tak način, sklicujoč se na podobne ureditve v nekaterih drugih državah in na demografske spremembe, spodbuditi podaljšanje delovne aktivnosti tudi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Čeprav je namen legitimen, ima predlog več pasti.

Interventni zakon hkrati prinaša tudi spremembo zakona o delovnih razmerjih, po kateri bi veljal zelo pomemben dodatni pogoj: pogodba o zaposlitvi bi se ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev avtomatično prekinila, možno pa bi bilo, ob dogovoru z delodajalcem, skleniti novo oziroma obstoječo podaljšati.

Gre torej za pomemben sistemski poseg tako v pokojninski zakon kot zakon o delovnih razmerjih, ki nima interventnega značaja in ne sodi v omnibusni zakon, pač bi moral biti predmet širokega socialnega dialoga.

Do predloga je zelo zadržan prvi mož Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Marijan Papež, pa čeprav bi bila sprememba zanj osebno ugodna, saj je že izpolnil pogoje za upokojitev. »Da bi ob plači prejemal še polno pokojnino, bi bilo popolnoma nepošteno in nenormalno, saj sem še delovno aktiven. Namen pokojninsko-invalidskega zavarovanja je, da pridobiš pokojnino, ko nisi več vključen v zavarovanje. Gledano s finančnega vidika pa bi bilo breme polne pokojnine bistveno višje od vplačanih prispevkov iz naslova podaljšane delovne aktivnosti prejemnikov.«

Dodatnih 230 milijonov evrov za privilegij manjše skupine

Marijan Papež, generalni direktor........

© Dnevnik