Znanstveniki si niso enotni v tem, kdaj naj bi se holocen končal in začel antropocen. Najverjetneje v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat dalje bodo kamnine zaradi človekovega vpliva na okolje in podnebje vsebovale precej plastike, zavoljo jedrskih poskusov pa tudi radioaktivne izotope. Ker je Slovenija na stiku Alp, Dinarskega gorovja, Sredozemlja in Panonske nižine, je geološko raznolika in ima bogato biodiverziteto. V Sloveniji živi 37.000 vrst različnih organizmov, se pravi rastlin, gliv in živali. Živali je 65 odstotkov, med njimi je tri odstotke vretenčarjev, h katerim prištevamo človeka. Ravno zaradi delovanja človeka je verjetno, da drvimo proti šestemu množičnemu izumrtju vrst, ki ga utegne povzročiti hiter upad raznovrstnosti življenja na Zemlji. Na to nas opominja 22. maj, mednarodni dan biotske pestrosti.

Sloviti David Attenborough, angleški zagovornik narave in novinar, ki je v dolgi karieri posnel na desetine dokumentarcev, je pred kratkim praznoval 99. rojstni dan. Zanimive strategije varovanja okolja navaja v poljudni knjigi Življenje na našem planetu. Moje pričevanje in videnje prihodnosti (Učila, 2021). Nekateri ukrepi naj bi bili primerni za razviti svet, kjer bi rast bruto domačega proizvoda morali zamenjati drugi kazalniki uspeha, nekoliko drugače pa bi se zadeve lotile tako imenovane države v razvoju.........

© Dnevnik