V svetu, kjer lahko tehnologija marsikaj izmeri, ne more pa zagotavljati pripadnosti, je odnos tisti, ki ostaja odločilen. To osvetljuje tudi Dnevnikov projekt Zlata nit, ki osvetljujejo ravno to: kakovost odnosov na delovnem mestu. Analize kažejo, da imajo podjetja z visoko kakovostjo odnosov v povprečju skoraj devetkrat višjo dodano vrednost na zaposlenega od slovenskega povprečja ter dosegajo dvakrat višji čisti dobiček. Te mehka stran posla se torej zrcali v zelo trdih številkah - a vprašanje ostaja: kako jo pregnesti, da bo vzhajala?

Od podjetij do samozaposlenih

»Podjetja kjer se ljudje dolgoročno dobro počutijo, niso “mehka”. So stabilnejša. Bolj prilagodljiva. In manj krhka v času sprememb,« dr. Amadeja Lamovšek, Ekonomska fakuleta v Ljubljani. Foto: osebni arhiv

Danes vse več ljudi pa dandanes ne živi več kariere kot linearne poti, temveč kot živ portfelj projektov, odnosov, identitet in nenehnih prilagoditev. Vsak devet Slovenec naj bi bil samozaposlen. Na prvi pogled je to videti kot svoboda. A pod površjem se pogosto skriva drugačna realnost: kronična aktivacija živčnega sistema, razpršena pozornost, izguba notranjih ritmov in občutek, da nikoli zares ne izstopimo iz dela. Sociologinja in antropologinja dr. Lucija Mulej, ki je pred kratkih izdala knjigo 4Q, zato meni, da bo vprašanje t.i. vitalnega kvocienta (VQ) — torej razmerja med obremenitvijo in regeneracijo posameznika, ključno. Statistike beležijo produktivnost, fleksibilnost in rast samozaposlenosti, bistveno manj pa merijo psihofizično........

© Dnevnik