Razmere na evropskih tržiščih toplotnih črpalk so napete, izhaja iz marčevskega poročila Evropskega združenja toplotnih črpalk (EHPA). V analiziranih 14 državah je lani padla prodaja v povprečju za 22 odstotkov v primerjavi z letom 2023. V državah, ki predstavljajo približno 90 odstotkov evropskega trga, so lani prodali skupaj 2,2 milijona toplotnih črpalk, v letu poprej so jih še 2,8 milijona. Prodaja črpalk pada že drugo leto, potem ko je bilo leta 2022 prodanih rekordnih tri milijonov naprav. Do takrat je to tržišče doživelo desetletje vztrajne rasti.

Največji upad sta lani zabeležili Nemčija (minus 48 odstotkov) in Francija (minus 39 odstotkov). Združeno kraljestvo je bilo edini trg, ki je doživel rast, prodaja se je povečala za 38.000 enot ali za 63 odstotkov. V Avstriji je bilo tržišče stabilno, v Italiji so zabeležili tri- do petodstotni upad prodaje.

»Sektor krči delovna mesta in zmanjšuje proizvodnjo v Evropi, potem ko je leta 2022 in 2023 vložil milijarde evrov v dodatne zmogljivosti, da bi okrepil energetsko varnost Evrope in zmanjšal porabo ruskega plina,« so razočarani v združenju, v katerem ocenjujejo, da je panoga, ki (ne)posredno zaposluje okoli 170.000 ljudi, lani izgubila okoli 4000 delovnih mest, več kot 6000 pa jih je ogroženih.

Poročilo izpostavlja naslednje razloge upada prodaje: vlade so spremenile ali ukinile podporne sheme za nakup toplotnih črpalk, upočasnila se je gospodarska rast, upadla je aktivnost gradbene panoge, obenem je potrošnike pestila inflacija. Zanimanje za prehod na toplotne črpalke je zaviral tudi poceni subvencioniran zemeljski plin,........

© Dnevnik