Zakonski okvir je preprost: v medu sme biti samo in izključno med, kakršni koli dodatki so prepovedani. Letošnje poročilo o uradnem preverjanju 28 vzorcev medu, ki ga je objavila uprava za varno hrano, izrisuje drugačno resničnost. »Pri štirih neskladnih vzorcih je bila z analizo ugotovljena prisotnost tujih sladkorjev ali markerjev sirupov, ki so netipični za pristen med,« piše v poročilu uprave. Eden je bil na prodaj v Hoferju, drugi v Lidlu, dva sta bila »domača«. Lanski nadzor je odkril dva potvorjena vzorca, ki sta bila vzeta s polic E. Leclerca in Tuša. Vse izdelke je uprava umaknila iz prodaje.

Boštjan Noč, predsednik, Čebelarske zveze Slovenije:

»Ponarejanje je ključni problem v evropski čebelarski panogi, prav zaradi tega smo ustanovili Evropsko čebelarsko zvezo.«

Po prepričanju evropskih čebelarskih organizacij so takšna razkritja zgolj vrh ledene, ali bolje rečeno medene gore. Na policah trgovskih verig se prodajajo bistveno večje količine medu, ki so jim na skrivaj dodani sladkorni sirupi. Ponarejevalci so korak pred nadzornimi organi, saj z uporabo posebej prilagojenih sirupov zmorejo prelisičiti tudi najbolj sofisticirane akreditirane metode testiranja. Nemški preiskovalni novinarji so pod krinko raziskali trge s ponarejenim medom in ugotovili, da so opozorila čebelarskih organizacij več kot utemeljena. »Ponarejanje je ključni problem v evropski čebelarski panogi, prav zaradi tega smo ustanovili Evropsko čebelarsko zvezo,« uvodoma poudari njen predsednik Boštjan Noč, ki je tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije.

Noč opozarja na lansko poročilo evropske komisije, v katerem je ocenjeno, da je 50 odstotkov uvoženega medu ponarejenega. Če upoštevamo uradni podatek, da je bilo lani v EU uvoženih približno 172.000 ton medu, mora biti torej 86.000 ton nepristnega. Nakupna cena za kilogram medu s Kitajskega je leta 2024 znašala povprečno zgolj 1,20 evra.

Noč spomni na ugotovitve evropske komisije, da uradne........

© Dnevnik