Praksa ubijanja petelinčkov se je razširila predvsem v drugi polovici 20. stoletja, sočasno z intenziviranjem in specializacijo perutninske prireje. Z načrtno selekcijo so nastale specializirane linije kokoši za prirejo jajc in ločene, hitro rastoče linije za prirejo mesa. Jarčke nesnih linij uporabljajo za prirejo jajc, medtem ko petelinčki istih linij rastejo razmeroma počasi, slabo izkoriščajo krmo, imajo manj prsnega mišičja in nižji klavni izplen kot sodobni pitovni piščanci, zato je njihovo pitanje dražje in gospodarsko manj zanimivo.

V mlin, ker finančno niso donosni

Ko je bilo mogoče spol piščancev zanesljivo določiti neposredno po izvalitvi, se je kot del specializiranega sistema uveljavilo izločanje petelinčkov lahkih (nesnih) linij. V štiriindvajsetih urah po rojstvu jih tako čaka smrt. Evropska zakonodaja dopušča, da jih zmeljejo ali usmrtijo s plinom CO2. »Gre za vprašanje z gospodarskimi posledicami, predvsem pa za resen etični problem in pomembno vprašanje dobrobiti živali, saj se zdrave in za življenje sposobne živali usmrti neposredno po izvalitvi zgolj zato, ker v specializiranem proizvodnem sistemu nimajo zadostne gospodarske vrednosti,« je za Dnevnik poudaril dr. Dušan Terčič, docent na katedri za znanosti o rejah živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in eden vodilnih strokovnjakov za perutnino pri nas.

Dr. Terčič se je kot vodja raziskovalnega projekta prijavil na omenjeni javni razpis, in to prav s temo z naslovom Odprava usmrtitve enodnevnih petelinčkov v Sloveniji: vrednotenje alternativnih rešitev in priprava nacionalne strategije. Namen njegove raziskovalne skupine je bil pripraviti strokovne podlage za postopno odpravo te prakse v Sloveniji. Na razpis so se pripravljali dober mesec. »Pri pripravi so sodelovali raziskovalci več kateder biotehniške fakultete, veterinarske fakultete in podjetja Jata Emona, zato ne gre le za čas........

© Dnevnik