V Sloveniji deluje šestnajst zavetišč za zapuščene živali, ki so povečini prenatrpana. Lani so sprejela 1510 psov, 9886 mačk in 21 drugih hišnih živali. Gre za vse najdene zapuščene živali, za tiste, ki so jih odvzeli veterinarski inšpektorji, in za tiste, ki so jih lastniki sami oddali zavetišču. Po veljavni zakonodaji oskrbo teh živali prvih trideset dni po sprejemu v zavetišče financirajo občine, od 31. do 120. dne imetnik zavetišča, po 120. dnevu, če zavetišču živali ne uspe oddati, pa postane breme državnega proračuna.

Novela zakona o zaščiti živali predvideva, da bodo stroške oskrbe do šestdesetega dne po novem krile občine oziroma tisti, ki je sam oddal svojo žival ali so mu jo odvzeli, med 60. in 180. dnem bo stroške v celoti krila država. Po 180. dnevu bo država plačevala 20 odstotkov stroškov oskrbe, preostalo pa imetnik zavetišča. Ker ima trenutno vsako zavetišče svoj cenik, zakonska novela predvideva tudi določitev enotnega cenika dnevne oskrbe, ki jo krije državni proračun.

Družba bi morala stremeti k čim boljšemu odnosu do živali in od lastnikov zahtevati čim boljše pogoje, ne samo minimalnih. Živali so živa, čuteča bitja.

Maša Cerjak Kastelic
zastopnica Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije

Novi 30. a člen novele zakona o zaščiti živali določa: »Zavetišče ne sme pogojevati oddaje zapuščene živali z dodatnimi ali drugačnimi pogoji, kot so določeni za posedovanje hišnih živali, razen če je to utemeljeno zaradi zdravstvenih ali vedenjskih posebnosti živali, ki se........

© Dnevnik