»Občina sporoči do 31. marca tekočega leta za preteklo leto upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, seznam zavetišč, ki zanjo izvajajo javno službo iz prvega odstavka tega člena,« piše v noveliranem zakonu o zaščiti živali, ki je začel veljati 20. avgusta lani. Od 212 občin jih je to zakonsko obveznost pravočasno opravilo sedem in v podaljšanem enomesečnem roku dodatno še dve. Tako sredi maja nihče ne ve, koliko občin nima sklenjene pogodbe o oskrbi hišnih živali z nobenim od šestnajstih zavetišč. Posledično se tudi ne ve natančno, kako se na terenu godi zavrženim ali trpinčenim živalim.

Po navedbah Dušana Hajdinjaka vlada anarhija, odnosi med UVHVVR in imetniki zavetišč pa so kot med psi in mačkami.

Zakon je spoštovalo le devet občin

Občine so odgovorne za zapuščene živali na svojem območju, zato morajo imeti lastno zavetišče (takšne so zgolj tri) za njihovo oskrbo ali sklenjeno pogodbo s katerim od obstoječih. Ker zavetišča nimajo toliko namestitvenih enot, kot jih zahteva avgusta lani uveljavljena novela zakona o zaščiti živali (občina si mora na vsakih začetih osemsto registriranih psov v izbranem zavetišču zagotoviti eno namestitveno mesto za psa in po novem tudi dve za mačke), so začela občinam odpovedovati pogodbe oziroma jim teh po preteku ne podaljšujejo.

Že konec leta 2024 je bilo brez pogodbe 56 občin. Koliko jih je trenutno, bi moralo biti znano 31. marca, ko je potekel zakonski rok, do katerega so morale občine Upravi za varno hrano,........

© Dnevnik