Zadnji popis živil, ki ga je naročil prehranski varuh Branko Ravnik, je, kot smo v Dnevniku že poročali, pokazal, da je delež TBZ v primerjavi z letom 2023 močno poskočil pri domala vseh šestih trgovcih, vključenih v popis. To so bili Mercator, Spar, Tuš, Hofer, Lidl in Eurospin. Ali to drži, smo želeli preveriti tudi pri njih, zato smo jih vprašali, kolikšen delež na njihovih policah predstavljajo trgovske blagovne znamke (TBZ) in pri katerih živilih jih je največ; v čem se TBZ razlikujejo od proizvajalčevih blagovnih znamk (BZ); koliko so izdelki TBZ cenejši od BZ in zakaj ter koliko slovenskih živilskih podjetij proizvaja za TBZ in katera podjetja so to. Povečini smo dobili zelo splošne odgovore s pojasnilom, da poslovno občutljivih podatkov ne delijo z javnostjo.

Ravnik: Namesto o nizkih cenah razpravljajmo o poštenih cenah

Prehranski varuh Branko Ravnik je nedavno na svoji spletni strani poudaril, da ko gre izdelek proizvajalca dobro v prodajo, postane hitro zanimiv tudi za TBZ. »Pogosto se zgodi, da isti proizvajalec izdela izdelek skoraj enake kakovosti, včasih celo iz enakih surovin, vendar po bistveno nižji ceni. Trgovec tako pridobi izdelek, ki ga lahko agresivneje promovira, kupec pa nižjo ceno. V tem konkurenčnem boju smo kratkoročno največ pridobili potrošniki. Toda posledice so dolgoročne: živilska industrija izgublja moč in lastništvo, kmetije zaradi nerentabilnosti opuščajo proizvodnjo, trgovci pa poslujejo z nizkimi donosi,« je zapisal Ravnik in se vprašal, ali ni nemara čas, da razpravo o nizkih cenah nadomesti razprava o poštenih cenah.

Dr. Klement Podnar, strokovnjak za blagovne znamke z ljubljanske fakultete za družbene vede, je za Dnevnik ocenil, da ključna razlika med TBZ in BZ ni nujno v samem izdelku, ampak predvsem v lastništvu znamke, nadzoru nad trženjskim spletom in vezanosti izdelka na konkreten maloprodajni sistem.

Pri TBZ imajo ves vpliv v svojih rokah

V Lidlu so nam razliko........

© Dnevnik