Umeščanje sončnih panelov na kmetijska zemljišča oziroma rabo agrovoltaike (nekateri uporabljajo termin agrofotovoltaika, vendar na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU menijo, da je primernejši izraz agrovoltaika) od avgusta 2023 ureja zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Zdaj ta določila prenašajo v novelo zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H). Odkar se je ta konec januarja znašla v javni obravnavi, potekajo burne polemike o tem, ali sončne elektrarne sodijo na kmetijska zemljišča, ki so namenjena pridelavi hrane in ki nam jih v Sloveniji močno primanjkuje.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so do agrovoltaike (AV) oziroma sočasne rabe kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane in proizvodnjo elektrike zadržani, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), v katerega pristojnosti so tudi obnovljivi viri energije (OVE), pa sončne elektrarne na kmetijskih površinah zelo zagovarjajo – ob pogoju, da se tam ohranja primarna kmetijska dejavnost in da se minimizira možnost izvedbe slabih praks.

Dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za OVE na MOPE: »Pametno upravljanje agrovoltaike bi tudi kmetom omogočilo manjše stroške in možnost dodatnih prihodkov.« Foto: Tatjana Pihlar

V Slovenji je več kot 65.000 sončnih elektrarn

Po podatkih MOPE smo imeli konec lanskega leta na omrežje priključenih 65.195 sončnih elektrarn (SE) s........

© Dnevnik