V Sloveniji je za namakanje potencialno primernih od 190.000 do 210.000 hektarjev njiv, vrtov, sadovnjakov in hmeljišč. Po letu dni starih podatkih Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani imamo z namakalnimi sistemi opremljenih približno 8000 hektarjev kmetijskih zemljišč, namakamo pa jih le okoli 4500 hektarjev. V tem pogledu smo na repu Evrope.

Največ javnih namakalnih sistemov, ki jih uporablja več uporabnikov, je v lasti občin (za okoli 2900 hektarjev površin), zadrug (za okoli 2700 hektarjev) in države (za približno 1500 hektarjev), nekaj jih je tudi v zasebni lasti in imajo praviloma enega uporabnika.

Svetal zgled je podravska občina Gorišnica, ki namaka 1100 hektarjev kmetijskih zemljišč ali osemdeset odstotkov vseh. Eden od uporabnikov tega sistema je Matic Leben. »Računi za november in december 2024 so nas šokirali,« je včeraj poudaril na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki so jo na to temo sklicali na zahtevo opozicijske SDS. »Visoke položnice za omrežnino pri namakanju ogrožajo kmete. Višje so tudi za desetkrat,« so utemeljili svojo zahtevo.

Prejšnji........

© Dnevnik