Alice Munro, kanadska pisateljica, rojena leta 1931, je bila že takrat uveljavljena avtorica, njen sloves mojstrice kratkih zgodb se je le še poglabljal. Leta 2013 ji je prinesel Nobelovo nagrado. Maja letos je umrla, njena hčerka pa je nedavno očimovo spolno zlorabo, ki jo je takrat zaupala mami, razkrila najširši javnosti.

Spolna zloraba otrok je tema, ki je ni mogoče obiti, ni več tabu, omare so natrpane s skeleti poškodovanih življenj. Je gotovo ena najbolj kompleksnih tem, temeljno povezanih s patriarhatom, z zapovedjo ubogljivosti in molka. Andrea Robin Skinner je o očimovem zlorabljanju že v otroštvu povedala svojemu očetu in mačehi, vedeli sta tudi sestri, a so vsi molčali, še naprej je obiskovala očima in mamo, ki je ni nihče opozoril na dogajanje. A tudi po hčerkinem pismu leta kasneje, v katerem se upravičeno boji, da bo mama krivdo za zlorabe naprtila njej, se stvari niso razčistile, minilo je še dvanajst let do prijave na policiji, šele leta 2005 je bil očim končno, potem ko se je branil, češ da ga je »Lolita« zapeljevala (Nabokov je postal globalni alibi pedofilov), obsojen na pogojno kazen. Pisateljica ga je za nekaj časa zapustila, nato pa se je vrnila in z njim je živela do njegove smrti.

Na celi črti je torej........

© Dnevnik