Že na Novem loškem mostu, ki avtobusno postajo povezuje s starim mestnim jedrom, je bilo jasno, da ne gre za običajen večer. Most so osvetljevale bakle, s stavb pa so visele zastave Škofjeloškega pasijona.

Med tokom ljudi, ki so se pomikali proti središču, so bili obiskovalci iz različnih koncev Slovenije. Zaradi dogodka sta s Primorske v Škofjo Loko prišli tudi prijateljici Elena Mikac in Anja Zerjal. »Spomnim se, ko smo se o pasijonu učili v šoli in so nam rekli, da si to moramo enkrat ogledati,« je povedala Elena Mikac. »Veselim se prizorov ob baklah« je še dodala. Anjo Zerjal je medtem uprizoritev dodatno zanimala zato, ker je študirala dediščinski turizem: »To želim videti v živo.«

Pri projektu sodeluje kar 1205 nastopajočih. Foto: Luka Cjuha

Bolj ko se je bližal začetek uprizoritve, več pričakovanja je bilo čutiti v zraku. Ljubitelji Škofjeloškega pasijona so si ga lahko zadnjič ogledali leta 2015, saj ga je šest let kasneje preprečila epidemija covida-19. Da so ga takrat pogrešali, je potrdil občan Benjamin Sever, ki se dogodka udeležuje redno. »Škofjeloški pasijon nam občanom veliko pomeni, tako duhovno kot zgodovinsko,« je povedal 82-letni sogovornik, ki opaža, da takšni dogodki dodatno poživijo mesto.

Veliko igralcev, veliko gledalcev

Pod letošnjo režijo se je podpisal argentinski režiser Marcelo Brula. »Kot občan sem si lahko uprizoritev ogledal že pred premiero in moram reči, da se čuti nekaj južnoameriškega temperamenta,« je povedal prebivalec Robert Deželak. Po njegovih besedah so tudi koraki nekoliko bolj energični. Sogovornika pa ni navdušila le energija, ampak tudi scenografija in trud igralcev: »Scena je fantastična, skozi prizore se čuti poseben utrip. Res je prava dramatika in ogromno je mladih igralcev, ki imajo dobre možnosti za naprej.«

O pomembnosti dogodka je pričalo tudi število gledalcev.   Foto: Luka Cjuha

Pri projektu sicer sodeluje kar 1205 nastopajočih. Da gre za eno največjih gledaliških uprizoritev na prostem v Sloveniji, pa ne dokazuje le število igralcev, ampak tudi veliko zanimanje med gledalci. Ulice so se z vsako minuto bolj polnile, obiskovalci so hitro zasedli tudi klopi okoli odrov. Za večje udobje in da jih ne bi preveč zeblo, so si mnogi prinesli odeje, nekaj otrok pa tudi okrasne blazine. »Tole si morate ogledati,« je prebivalka z okenske police vabila druge. Med predstavo so namreč tudi stanovalci okoliških stavb pokukali skozi okno in si ogledali dele uprizoritve.

Doživetje, ki ostane v mislih

Tik pred začetkom Škofjeloškega pasijona je otrok iz publike vprašal svojo mamo: »Se bomo tudi mi premikali?« A namesto gledalcev so se premikali nastopajoči, in sicer so hodili od prizorišča do prizorišča ter pred zbranimi oživljali prizore iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze. Med potjo so se lahko za nekaj trenutkov tudi ustavili in se pogreli s toplim čajem, ki so ga delili v eni izmed uličic.

Nastopajoči so hodili od prizorišča do prizorišča. Foto: Luka Cjuha

Gledalci so zbrano spremljali celotno uprizoritev, mnogih pa se je najbolj dotaknil prizor, ko je Jezus Kristus človeštvo odrešil greha in smrti. Številni so prizor posneli s telefonom, drugim pa se je močno vtisnil v spomin. »Najbolj se me je dotaknil prizor Kristusa na križu. Celotna uprizoritev pa je bila takšna izkušnja, da bom o njej še dolgo premlevala,« je povedala gledalka Mateja iz osrednje Slovenije. Njena prijateljica Karmen je dodala, da jo je presenetilo, kako izrazita je lokalna kultura: »Nisem vedela, da je tako zgodovinsko povezan s Škofjo Loko, da je tudi govorica takšna.«

Veliko prizorov je vključevalo tudi petje, tako solo kot v zborih. »Bravo,« je bilo slišati šepet iz množice, potem ko so jo igralci navdušili s svojimi glasovi. Pri zadnjem prizoru so gledalce povabili k skupnemu petju in tako je v večernih urah starega mestnega jedra Škofje Loke odzvanjala pesem Kraljevo znam'nje, križ stoji. 

Dele uprizoritve so si ogledali tudi stanovalci. Foto: Luka Cjuha

Pomembna kulturna dediščina

Škofjeloški pasijon velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo, zapisano v slovenskem jeziku, z dodatki v latinskem in nemškem jeziku. Leta 1721 ga je zapisal kapucin Romuald – Lovrenc Marušič, znameniti rokopis pa v Kapucinski knjižnici hranijo še danes. Gre za 865 verzov in 13 podob, in sicer Raj, Smrt, Gospodova večerja, Samson, Krvavi pot, Bičanje, Kronanje, Hieronim, Glej, človek, Kristus na križu, Mati sedem žalosti, Skrinja zaveze in Božji grob. Škofjeloški pasijon je od leta 2016 vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Gledalci so na prizorišče prišli dobro opremljeni. Foto: Luka Cjuha

Pri številnih prizorih so nastopajoči peli. Foto: Luka Cjuha

Številne gledalce je najbolj ganilo križanje Jezusa Kristusa. Foto: Luka Cjuha

© Dnevnik