Leta 2014 so se na ministrstvu za pravosodje zaradi vpliva finančne krize na rast števila stečajev odločili, da se minimalne nagrade stečajnim upraviteljem razpolovijo. »Takšno odločitev so na pravosodnem ministrstvu utemeljili s krizo. Toda od leta 2014 se nagrade niso ne vrnile na prejšnjo raven ne usklajevale z inflacijo. Zato se nekateri upravitelji, čeprav bi to želeli, ne morejo profesionalno ukvarjati s stečaji,« je poudaril stečajni upravitelj Aljoša Markovič.

Po pojasnilih predsednice Zbornice upraviteljev Slovenije (ZUP) Špele Vizjak so nagrade za vodenje stečajnih postopkov tako nizke, da večina upraviteljev poleg tega zahtevnega poklica opravlja še drugo delo, saj prejeti zneski ne zadoščajo niti za pokritje osnovnih življenjskih stroškov. »Trenutno stanje ni vzdržno, saj večina upraviteljev po plačilu vseh stroškov ne doseže niti neto minimalne plače, kar ogroža kakovost in strokovnost opravljanja enega izmed odgovornejših poklicev v pravosodnem sistemu.« Ob tem je poudarila, da so se v zadnjih letih nagrade celo večkrat znižale, in to kljub visoki inflaciji ter vse večji odgovornosti. »V ZUP menimo, da bi morale biti nagrade upraviteljem bistveno bolj usklajene z zahtevnostjo, obsegom in odgovornostjo dela. Gre za funkcijo, ki zahteva visoko strokovnost, etičnost in natančnost, hkrati pa prinaša veliko osebno in materialno odgovornost.« V ZUP si sicer že dlje časa prizadevajo, da bi se poklic upravitelja profesionaliziral in dvignil na višjo raven.

Špela Vizjak, predsednica Zbornice upraviteljev Slovenije: V Zbornici upraviteljev Slovenije menimo, da bi morale biti nagrade upraviteljem bistveno bolj usklajene z zahtevnostjo, obsegom in odgovornostjo dela. Gre za funkcijo, ki zahteva visoko strokovnost, etičnost in natančnost, hkrati pa prinaša veliko osebno in materialno odgovornost.

Po pojasnilih Špele Vizjak je poklic upraviteljev v tujini........

© Dnevnik