Resnično žalostno je, da se je morala zgoditi tragedija v Novem Sadu in abotno pismo podpore zločinski oblasti v Srbiji, da je prišlo do obsežnega javnega upora proti človeku, ki vodi naše mesto. V njegovem pismu ni šlo le za osebno podporo prijatelju in s tem za nepremišljeno politično napako, kot bi želeli prikazati njegovi podporniki in dolžniki. Neumno je namreč verjeti, da se župan, ki s trdo roko obvladuje vse procese v mestu, in ko mu koristi, z lahkoto vpliva na politične odločitve države, ne glede na sestavo trenutne državne oblasti, ne bi zelo dobro zavedal, na kakšen odpor bo ta njegova poteza naletela. Kot je v oddaji Politično omenil Janez Markeš, je bil župan v to potezo očitno nekako primoran. Glede razloga zanjo lahko ugibamo. Lahko so to dolgovi, ki jih ne poznamo, lahko so to posli, ki še prihajajo.

Državna politika se ob spornem pismu omejuje na medle pavšalne komentarje o neprimernosti. Tudi osrednji mediji so, kot običajno, precej zadržani. Le redki so si končno upali zapisati, da so metode upravljanja........

© Dnevnik