Prvič, merkantilistična paradigma nemškega gospodarstva, ki je s pomočjo zanje podcenjenega evra podredilo, koloniziralo in prisililo v preureditev gospodarstva držav članic EU in drugih evropskih držav, za katere je bil evro precenjen. Izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo je slonelo na velikih, prekapacitiranih proizvodnih zmogljivostih svojih proizvodnih firm, ki so postale pomembne tudi v svetovnem merilu. Presežek trgovinske bilance ni nujno znak gospodarskega zdravja in izvoz kapitala postaja zaviralen faktor razvoja.

Drugič, Nemčija in druge države evrskega območja z višjo stopnjo produktivnosti so bile v prednosti pred državami z nižjo stopnjo produktivnosti, ker so lahko, zaradi cenejših proizvodov,........

© Dnevnik