»Predlog zakona ni dovolj domišljen, določbe so delno same s seboj v nasprotju ali pa neusklajene z drugimi področnimi zakoni, predlagatelj tudi ni upošteval vseh posledic, ki bi jih predlog zakona povzročil v praksi. Posega tudi v eno, z vidika posega v človekove pravice najbolj občutljivih področij, to je področje kazenskega procesnega prava,« so se po KPK, Inštitutu za kriminologijo in posameznih sodelavcih Evropske pravne fakultete na predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih dejanj in organiziranega kriminala ta teden odzvali tudi na vrhovnem državnem tožilstvu. Kot pravijo, je cilj predloga zakona, ki med drugim uvaja nov organ za pregon korupcije in organiziranega kriminala StKOK, mogoče doseči že z bistveno manj invazivnimi posegi v tožilstvo, predvsem pa s krepitvijo že obstoječega specializiranega državnega tožilstva, ki se že zdaj ukvarja s pregonom istega področja kriminala.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so do predloga zakona, ki je nastajal v veliki tajnosti, zato izjemno kritični. Ob tem opozarjajo, da celo predlagatelji zakona priznavajo, da specializirano državno tožilstvo dosega razmeroma visok delež obsodilnosti, na tožilstvu pa so prepričani, da bo imel zakon, če bo sprejet, lahko celo nasprotni učinek. Da se bo torej učinkovitost pregona korupcije, gospodarskega in organiziranega kriminala celo zmanjšala.

Vodje tožilstev je treba zaščititi

V........

© Dnevnik