V 34.875 francoskih občinah, tudi v Parizu in drugih večjih mestih, bodo 15. in 22. marca volitve županov in mestnih svetnikov. Vsekakor bodo lokalne teme največkrat odločilno vplivale na glasovanje. A te volitve bodo tudi pomemben barometer trinajst mesecev pred morda prelomnimi predsedniškimi volitvami. Prelomne naj bi bile zato, ker po vseh zadnjih anketah, tudi v drugem krogu, kaže na prepričljivo zmago 31-letnega skrajnega desničarja Jordana Bardelle iz stranke Nacionalni zbor.

Nastopil naj bi namesto sicer prav tako favorizirane 57-letne Marine Le Pen iz iste stranke, ki zaradi sodne prepovedi morda ne bo smela kandidirati. Skratka, možno je, da bo v Franciji prihodnje leto prvič na oblast prišla skrajna desnica, saj Francozi na parlamentarnih volitvah običajno volijo podobno kot na predsedniških. Mnogi pa se bojijo, da bo skrajno desni Nacionalni zbor, če bo prišel na oblast, s svojo neizkušenostjo in nerealnimi obljubami, kot je znižanje starosti upokojevanja, še zaostril sedanjo javnofinančno krizo in pahnil Francijo v hude gospodarske težave.

test skrajne desnice v velikih mestih

Predvsem se bo zdaj na lokalnih volitvah pokazalo, koliko se je Nacionalnemu zboru v zadnjih letih uspelo uveljaviti v mestih. Čeprav ima na nacionalni ravni že vrsto let med vsemi strankami največ podpore med Francozi in je zmagal na zadnjih treh evropskih volitvah, pa ima župana le v enem večjem mestu, na jugu v Perpignanu, ki je s 120.000 prebivalci sicer šele 35. največje francosko mesto. Skrajno desnico so do sedaj volili predvsem na podeželju, kjer so ljudje razočarani, ker se zapirajo lekarne, pošte, železniške postaje, ni avtobusov in zdravnikov. V Perpignanu je bil Nacionalni zbor uspešen zaradi velikega števila pieds noirs (Francozov iz Alžirije), tradicionalnih volivcev skrajne desnice. A zdaj bo na primer v dvomilijonskem Marseillu kandidat skrajne desnice Franck Allisio nevaren nasprotnik dosedanjega socialističnega župana Benoita Payana, ki ga podpira skoraj vsa levica.

Skrajno desnico so do sedaj volili predvsem na podeželju, kjer so ljudje razočarani, ker se zapirajo lekarne, pošte, železniške postaje, ni avtobusov in zdravnikov.

Velika pozornost pa bo to in naslednjo nedeljo namenjena tudi pomembnemu pristaniškemu mestu Le Havre, kjer bi lahko – vsaj tako kažejo ankete - 67-letni kandidat komunistov Jean-Paul Lecoq premagal 55-letnega desnosredinskega Édouarda Philippa, ki je župan Le Havra že vse od leta 2010, če ne upoštevamo obdobja 2017-2020, ko je bil priljubljeni premier. Velik pomen tega dvoboja na severu Francije se kaže v tem, da bi bil Philippe po anketah v drugem krogu predsedniških volitev od vseh mogočih kandidatov najbolj nevaren za Bardello. Sicer za skrajnim desničarjem še vedno zaostaja za šest odstotnih točk. Sam Philippe je dejal, da v primeru zmage komunista Lecoqa ne bo kandidiral za predsednika.

Kdo bo nasledil pariško županjo

Lokalne volitve 15. in 22. marca pa bodo tudi pokazale, kdo je močnejši na levici - ali precej proruska radikalna levica Jean-Luca Mélenchona ali proevropski socialisti, ki so v zadnjih mesecih s svojih glasovanjem v skupščini preprečili padec desnosredinske vlade Sébastiena Lecornuja. Skratka, ni več združene levice. Zelenim in komunistom pa se je težko odločiti, ali naj bodo skupaj s precej avtoritativnim Mélenchonom ali s socialisti. Zeleni so na prejšnjih lokalnih volitvah dosegli senzacionalni uspeh, tako da imajo župane Lyona, Strasbourga, Bordeauxa, Toursa, Besançona, Annecyja in Grenobla. Vsa ta mesta imajo več kot 150.000 prebivalcev.

Zanimivo bo tudi videti, kdo bo na položaju pariške županje nasledil socialistko Anne Hidalgo, ki je na predsedniških volitvah leta 2022 doživela strahovit poraz, saj je kot kandidatka nekdaj vladajoče stranke dobila 1,7 odstotka glasov. Sedanji socialistični kandidat za pariškega župana Emmanuel Grégoire obljublja, da se v nobenem primeru ne namerava povezovati z Mélenchonovo Nepokorjeno Francijo. Proti sebi bo imel desničarko in nekdanjo Sarkozyjevo ministrico Rachido Dati, katere oče je Maročan, mama pa Alžirka.

© Dnevnik