Že zjutraj je bilo v zraku čutiti, da je to tisti dan. Dan d, dan d'Huez. V čakanju na prihod karavane ob vznožje tega mitskega vzpona je ena bolj pogostih tem predvsem med slovenskimi navijači virus, ki se je nekako vtihotapil v ekipo UEA Emirates. Virus, zaradi katerega je Brandon McNulty že odstopil, Tim Wellens in Adam Yates pa sta zaradi njega v zadnjih dneh bila bitko za preživetje. Bitko z metlo. Sranje. Dobesedno. Ne le da bo ostal brez svoje vojske, obstaja bojazen, da tudi Pogačar na koncu ne bo ostal imun za virus. Vsaj delni odgovor bomo dobili že nekaj ur kasneje. »Shit happens,« nam za dobro jutro skozi smeh navrže sosed Tony, mož z juga Francije, ki se je večkrat pohvalil, da je bil že petkrat v Ljubljani in je ne more prehvaliti.

Spodaj norišnica počasi jemlje zalet. Informacija, do kdaj bo cesta proti vrhu odprta za kolesarje, je vredna suhega zlata. »A ti kaj več veš?« že dopoldne pride klic sokrajana Jožeta, ki je s svojo kolesarsko druščino oddaljen še nekaj deset kilometrov. Na četrtkovi etapi so jih zaustavili ob enih popoldne in kakšnih petnajst kilometrov pred ciljem, tokrat naj bi rampo na začetku klanca po nekaterih informacijah spustili že ob desetih dopoldne. A kdo bi vedel. Kar bo, bo, je........

© Dnevnik