Ali je bila prva sezona na Japonskem za vas bolj korak naprej v karieri ali predvsem obdobje prilagajanja novemu okolju?

Že od začetka sem vedel, da gre za dolgoročnejšo odločitev. Učim se tudi japonščine, ker mi to pomaga pri vsakdanjem življenju in prilagajanju. Zaradi omejitve števila tujcev na igrišču, dovoljena sta le dva, sem pričakoval manj igralnega časa. Iskreno sem bil presenečen, koliko sem ga na koncu dobil. Po drugi strani sem vesel, da sem prvo leto lahko izkoristil za spoznavanje okolja, kulture in načina dela. Če bi bil ves čas osredotočen le na igranje, bi bilo prilagajanje precej težje. Zdaj veliko bolje razumem, kako stvari delujejo, in verjamem, da bo naslednja sezona precej lažja.

Vas je prav morebitna manjša minutaža naredila še bolj lačnega odbojke?

Verjetno res. Ko ne igraš toliko, kot si vajen, se pojavi dodatna motivacija. Hkrati sem imel priložnost pogledati na stvari nekoliko širše, spoznati drugačen način dela in kulturo ter se pripraviti na prihodnost. Zelo pomembno je bilo tudi, da se je moja družina na Japonskem dobro počutila, kar je precej olajšalo vso izkušnjo. Zato na prihodnjo sezono gledam zelo pozitivno.

Kakšen vtis je na vas pustilo življenje v Tokiu?

Njihova kultura........

© Dnevnik