Danes besedo superživilo pogosto povezujemo z eksotičnimi rastlinami, ki rastejo v oddaljenih tropskih krajih in do naših polic prepotujejo na tisoče kilometrov. Vendar imamo enega najmočnejših naravnih zaveznikov zdravja pogosto posajenega kar na domačem vrtu, morda celo v obliki žive meje. Aronija, grmovnica z značilnimi temno vijoličnimi do skoraj črnimi jagodami, je v zadnjih desetletjih doživela izjemen razcvet priljubljenosti. Njen okus je za marsikoga sprva neizprosen in močno trpek, a prav v tej trpkosti se skriva neverjetna biokemična moč, ki jo sodobna znanost šele dobro začenja v celoti razumeti. Čeprav se zdi, da je aronija k nam prišla nedavno, je njena zgodba dolga, prepletena z indijansko tradicijo in ruskimi botaničnimi eksperimenti.

Od indijanskih zdravilcev

Domovina aronije (poznane tudi kot črnoplodna aronija oziroma Aronia melanocarpa) je vzhodni del Severne Amerike. Tam so jo v vlažnih gozdovih in ob rečnih bregovih že pred stoletji odkrile in s pridom uporabljale številne indijanske skupnosti. Staroselci, kot so bili pripadniki plemen Potawatomi in Abenaki, so hitro prepoznali njeno vrednost. Ker so jagode izjemno trpke in surove težko užitne, so jih Indijanci pogosto sušili na soncu. Poleg tega so iz lubja in korenin kuhali čaj za lajšanje prebavnih motenj in zbijanje vročine.

Preprosti jogurtov kolač z aronijo in belo čokolado

1 lonček navadnega tekočega jogurta (ali kefirja)

1 lonček sladkorja (lahko tudi rjavega)

Pol lončka rastlinskega olja

2 lončka gladke pšenične (ali pirine) moke

1,5–2 lončka svežih ali zamrznjenih jagod aronije (zamrznjenih ni treba odtajati)

100 g bele čokolade (narezane na majhne koščke)

Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija. Pekač (srednje velikosti, približno 20 x 30 cm) namastite in rahlo pomokajte ali pa obložite s papirjem za peko. V večji posodi z električnim mešalnikom penasto umešajte jajca in sladkor, dokler zmes ne postane svetla in puhasta. Dodajte vaniljo. Ob nenehnem mešanju pri nizki hitrosti počasi prilijte olje in nato še jogurt. V ločeni posodi........

© Dnevnik