Kupci se še dobro spomnimo časov, ko smo v trgovini za dvajset evrov v nakupovalno vrečko lahko nabrali kar nekaj živil, danes pa za ta denar dobimo bore malo. To, da se je hrana v zadnjih desetih letih podražila za skoraj polovico, potrjujejo tudi preverljive številke državnega statističnega urada. Te kažejo, da moramo za hrano v povprečju odšteti dobrih 44 odstotkov več kot pred desetimi leti.

Če primerjamo zadnje podatke iz decembra lani s povprečjem leta 2015, lahko vidimo, da se je najbolj podražilo sveže ali ohlajeno sadje. Podatki kažejo, da so bile cene za kar 106 odstotkov višje kot v primerjavi s povprečjem leta 2015. Sledi oljčno olje, ki se je prav tako podražilo za skoraj sto odstotkov, podobno je s krompirjem, nekoliko manj pa so se dvignile cene masla (za slabih 75 odstotkov).

V obdobju po letu 2000 so se hrana in brezalkoholne pijače najbolj podražile leta 2022. Letna stopnja rasti cen v tej skupini je bila takrat 18,6-odstotna. Za primerjavo, lani je bila 2,6-odstotna. Leta 2022, ko so bile podražitve hrane na letni ravni največje, je bil na vrhu sladkor, in sicer se je cena v primerjavi z letom prej zvišala za 59,2 odstotka, jedilno olje se je podražilo za 43,6 odstotka, maslo za 40 odstotkov in sveže posneto mleko za 38,4 odstotka.

V zadnjem letu se je rast cen sicer nekoliko umirila. »Pri nas so se cene hrane lani v primerjavi z letom 2023 zvišale za dobra dva odstotka, pri čemer je treba poudariti, da smo te cene primerjali s cenami košarice, ki so bile občutno nižje,« je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah. Poudarila je, da je bila podražitev hrane pri........

© Dnevnik