Debelost postaja vse večji zdravstveni problem, saj število debelih oseb narašča. Tako je bilo po zadnjih podatkih leta 2020 čezmerno hranjenih 39,2 odstotka Slovencev, debelih pa 19,5 odstotka. Torej debelih je skoraj 60 odstotkov vseh prebivalcev. Številne raziskave so pokazale veliko povezavo med debelostjo in prezgodnjo umrljivostjo: že prekomerna masa in telesna nedejavnost (manj kot tri ure vadbe na teden) skupno povzročita 31 odstotkov vseh prezgodnjih smrti, 59 odstotkov srčno-žilnih smrti in 21 odstotkov smrti zaradi raka med nekadilkami.

Debeli posamezniki imajo povečano tveganje razvoja nekaterih najbolj razširjenih bolezni, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Približno 90 odstotkov ljudi s to boleznijo je debelih. Denimo pri ženskah s povečano telesno maso za pet do osem kilogramov se poveča relativno tveganje nastanka sladkorne bolezni kar za dvakrat, če je telesna masa višja za osem do enajst kilogramov, pa za trikrat, opozarja prim. Matija Cevc, predsednik omenjenega društva. Temeljna motnja, povezana z debelostjo, je inzulinska neodzivnost, ki vodi do zvišane ravni inzulina v krvi. Zlasti kopičenje maščob v znotrajtrebušnih maščobnih tkivih je povezano z inzulinsko neodzivnostjo in motnjami v presnovi glukoze. Inzulinska neodzivnost in presežek prostih maščobnih kislin sprožita vnetno dogajanje s številnimi škodljivimi posledicami, med drugim pospešeno aterosklerozo. Včasih so mislili, da je maščobno tkivo namenjeno izključno shranjevanju energije v obliki maščob, danes pa vemo, da je maščobno tkivo tudi endokrini........

© Dnevnik