Nogomet je po svoje postal posebne vrste paradoks. Šport, ki ga milijoni otrok v favelah Ria de Janeira, v ozkih uličicah Neaplja ali na zaprašenih peščenih igriščih afriških vasi pogosto še vedno igrajo bosi, je po drugi strani hkrati oder za največje bogastvo, razkošje in finančne presežke v zgodovini športa, postal je neke vrste ekskluzivni klub milijarderjev, naftnih šejkov in tehnoloških tajkunov. Po eni strani se torej z njim še vedno lahko ukvarja vsakdo, po drugi pa si nikakor ne more več vsak ogledati tekem v živo ali kupiti originalnega dresa svojega priljubljenega kluba. V zadnjih letih in desetletjih se je nogomet pač korenito spremenil in postal, kot so ga poimenovali pred začetkom letošnjega svetovnega prvenstva, »najbolj bleščeča izložba kapitalizma«. Ter seveda, pa še zdaleč ne zgolj zaradi financ, izgubil velik del romantičnosti, tudi duše, zaradi česar mu nekateri zagrizeni navijači obračajo hrbet in se zavzemajo za vrnitev h koreninam. Kar pa je seveda popolna iluzija.

Razkošen življenjski slog

Pa začnimo kar z glavnimi akterji – nogometaši. Ravno pred nekaj dnevi je v luči začetka svetovnega prvenstva, ki je zdaj že v polnem teku, športna analitična hiša Sportico objavila podatke o največjih zaslužkarjih v zadnji sezoni, ki nastopajo na mundialu. Na vrhu je kakopak portugalski as Cristiano Ronaldo s kar 295 milijoni dolarjev zaslužka v zadnjih 12 mesecih, pri čemer mu je pogodba s savdskim Al Nassrom prinesla 230 milijonov dolarjev, dodatnih 65 milijonov pa je primaknil še s komercialnimi pogodbami s podjetji, kot so Nike, Herbalife in Binance. Ronaldo pa seveda ni le najbolje plačani igralec turnirja, temveč tudi najbogatejši nogometaš v zgodovini – njegov skupni zaslužek v karieri po zadnjih izračunih dosega že neverjetnih 2,1 milijarde dolarjev pred davki, njegovo osebno premoženje pa je po ocenah Bloomberga izpred pol leta........

© Dnevnik