Pri Karlu za upanje, da se prebije v parlament. Upanje, da ga bodo mediji še imeli za klovna, ko jim bo s svojimi izjavami dajal smisel in sočnost. Upanje, da se mu v kratkem pridružijo vsi tisti, ki prav tako potrebujejo to drogo. Vsi tisti, ki so jo že poskusili in na neki način ne morejo brez nje. V tem je lahko Erjavčeva zmagovalna karta. Tistih, ki potrebujejo drogo, je vedno več. Vedno več je tistih, ki so spoznali, da brez politične droge težko preživijo. Da jim dnevni odmerki dajejo smisel, poslanstvo in upanje.

Politična droga je nevarna. Čezmerno uživanje vodi v zasvojenost in izgubo občutka za realnost. V tem tiči vzrok za to, da se vsem, ki pridejo v politiko, na neki način malo zmeša. Predvsem tistim, ki prilezejo na sam vrh. Naenkrat sebe in druge vidijo v drugi luči. Tisti drugi so zdaj že ponarodela amorfna gmota. Testo za mesenje. Drugorazredna falanga volilcev. Naslovniki, ki morajo kupiti vse, kar pride od tistih na vrhu. Tako nujno pride do podcenjevanja in v nekaterih primerih celo do tega, da se kdo dela norca. Je Robert Golob res mislil, da mu bo ta amorfna gmota z mediji na čelu verjela, da ne zna uporabljati dvojine? Odgovor je pritrdilen. Politična droga deluje na točno takšen način. Ne dovoljuje več nobenega dvoma. Vse, kar........

© Dnevnik