Pritoževanje kot temeljna genetska ali socialno pridobljena lastnost državljanov Slovenije se v poletnih mesecih razbohoti do nezavesti. Kamor koli se pritoževalci napotijo, jih pričaka ena sama štala. Najprej je vse po vrsti predrago. Pritoževalci in inšpektorji se naenkrat spremenijo v ekonomske guruje in analitike. Začnejo primerjati, vračunavati inflacijo, predvidene dobičke in upravičenost nastavljenih cenikov. Njihov zaključek se vedno konča z držanjem za glavo in vzklikom, ali so res vsi ponoreli.

Naslednja detektirana kategorija je navadno goljufanje. Vsi nas hočejo prinesti okoli. Zaračunajo nekaj, česar nismo pojedli ali popili, iz nič se pojavijo nove cene, na računu so nerazumljivi dodatki, recimo tisti s kozarcem vode, in obirajo nas s tehtanjem morskih sadežev. Naenkrat je polkilogramski brancin narasel na skoraj kilogram. Skratka, to pritoževanje ima pred očmi eno samo jasno sliko. Domačini v nas vidijo le potrošnike, denarnice in molzne krave. Za njih nismo subjekti, temveč objekti zaslužka. Blagajne brez dna.

Pritoževalci vedno znova ugotavljajo, da se spreminja odnos.........

© Dnevnik