Trumpova zmaga je bila, kljub obupani medijski javni podpori Harrisovi in trimanju volilnih napovedi v njeno korist, več kot pričakovana. Pred pol leta je bilo jasno, da Biden – takrat še percipiran kot mentalno fit – nima možnosti proti Trumpu. Enako je bilo jasno za Harrisovo, ki se je pokazala kot slaba izbira Baracka Obame za zamenjavo Bidna na volilnih lističih. Ankete javnega mnenja so namreč kazale, da ameriške volilce najbolj boli padec kupne moči zaradi visoke inflacije. Noben ameriški predsednik ni dobil novega mandata, če je predsedoval v času visoke inflacije. Ljudje krivdo za znižanje kupne moči prevalijo na vlado. Pred meseci sem zato zapisal, da Trumpu za zmago ni treba drugega kot stalno poudarjati »Bidnovo inflacijo«.

Prav zato je pred tremi dnevi nemška ekonomistka Isabelle Weber v New York Timesu napisala kolumno, ki jo je začela s stavkoma: »Brezposelnost slabi vlade, inflacija jih ubija. To mi je nekoč rekel vladni uradnik iz Brazilije.« Poanta Webrove je, da je v času ponudbene inflacije, kot smo jo imeli od sredine leta 2021, ključno, da jo vlade zaustavijo, še preden se razvije. Vlade imajo za ta namen kar nekaj mehanizmov, kot so zamejevanje cen energentov in najemnin, sproščanje blagovnih rezerv, protimonopolna zakonodaja, davki na ekscesne dobičke. V glavnem, ključno je, da v primeru ponudbenega tipa inflacije........

© Dnevnik