Vseeno pa je večina državljanov takšnih in mogoče bi bilo včasih dobro bolj(e) prisluhniti navadnim ljudem, ne le ob volitvah in s podcenjevalnim obljubljanjem nebes.

V svojem življenju sem (pre)živel več vladarjev in dva sistema. Prvi vladar je bil na oblasti veliko časa in večina mu je slepo verjela. Govorim seveda o Titu in ne bom ocenjeval njegove ere. Vem le, da njegova zgodba ni črno-bela ter da bi bili številni današnji politiki presrečni, če bi imeli v Beli hiši takšno pozornost kot on in bi si upali tam prižgati celo kubansko cigaro. Temna plat njegove ere so Goli otok, povojni poboji, onemogočanje demokratičnih razprav itd. Posebna zgodba je samoupravljanje, ko smo bili lastniki vsega in ničesar.

Po smrti Tita smo preživeli v zmedi, nacionalizmu, vojnah in razpadu države. Slovencem se je uresničil tisočletni sen in dobili smo svojo državo, ki je pomenila temeljito spremembo. Zamenjal se je politični sistem, družbena lastnina je dobila lastnike, pri čemer so spretni, da ne rečem kaj drugega, dobili več, drugi manj, eni pa nič. Dobili smo kapitalizem in demokracijo, pričakovanja so bila velikanska in skoraj idealistična. Pričakovali smo, da kmalu postanemo Švica, temeljito se je spremenila družbena klima. Nastala je nova ustava, ki je prinesla protokolarnega predsednika države in moč vladanja podelila vladi........

© Dnevnik