Program Partenopina harfa ponuja glasbo iz Neaplja iz obdobja 16. in 17. stoletja in ga najdemo tudi na njenem prvem samostojnem albumu (doslej jih je posnela osem), za katerega je dobila nagrado diapason d'or. Njen solistični album Silent Dance z glasbo Johna Dowlanda in Henryja Purcella so leta 2023 uvrstili v predizbor za nagrado nemških glasbenih kritikov, leta 2023 pa je izšla zgoščenka Wondrous Machine, na kateri sta Händlova koncerta ter škotske melodije. Najnovejši posnetek je Sound Stories v duetu s flavtistom Stefanom Temminghom.

Vaš recital je posvečen neapeljski glasbi 16. in 17. stoletja. Kaj vas pri neapeljski glasbeni kulturi najbolj privlači in na kakšen način menite, da nas še danes nagovarja?

Dvojna italijanska harfa je v Neaplju na prehodu iz 16. v 17. stoletje doživela pravi razcvet. Posebej me navdušujejo glasbeniki, kot so Giovanni Leonardo dell'Arpa, Rinaldo dell'Arpa in Giovanni Maria Trabaci. Bili so skladatelji, harfisti in deloma tudi organisti ter so z izjemno domišljijo raziskovali možnosti svojih inštrumentov, tako rekoč do njihovih skrajnih meja. Čuti se, da je njihova glasba nastala iz odličnega poznavanja inštrumenta.

Mislim, da sem se v to glasbo zaljubila zato, ker tako pogumno ravna s čustvi. Komaj katera druga glasba pozna tako radikalno hitre menjave afektov – v enem trenutku je lahko globoko kontemplativna, v naslednjem pa polna virtuoznosti, energije in življenjskega veselja. Za tem stoji estetski ideal, ki je odločilno zaznamoval italijanski zgodnji barok: glasba ne bi smela zgolj ugajati, temveč muovere l'anima oziroma ganiti dušo ter vzbuditi meraviglio, torej občutek začudenja in osuplosti.

Omenjate skladatelje, ki so praktično nepoznani. Kako vam raziskovanje življenja teh glasbenikov pomaga pri sami interpretaciji?

Zame se zgodovinsko raziskovanje ne začne šele v knjižnici. Seveda se intenzivno ukvarjam z viri, biografijami in zgodovinskimi dokumenti. Toda prav tako pomembno se mi zdi, da spoznam kraje, kjer je ta glasba nastajala. Za ta program sem večkrat potovala v Neapelj in okolico Vezuva, pa tudi v Irpinijo. Takšna........

© Dnevnik