menu_open Columnists
We use cookies to provide some features and experiences in QOSHE

More information  .  Close

Se lahko makedonski požar zgodi tudi pri nas?

9 5
19.03.2025

Severno Makedonijo je pretresel požar, ki je v noči s sobote na nedeljo izbruhnil v diskoteki v kraju Kočani. Umrlo je 59 mladih, starih od 14 do 24 let, še 155 je ranjenih. Čeprav preiskava še poteka, naj bi požar povzročila neprimerna uporaba pirotehničnih sredstev. Po navedbah prič je po izbruhu požara nastala panika, obiskovalci so se hoteli čim prej preriniti na varno skozi en sam izhod, zato je za večino smrtnih žrtev kriv stampedo. Več kot očitno pa je, da klub ni bil primerno zavarovan za primer požara. Ob tem se poraja vprašanje, ali so slovenski nočni klubi sploh primerno protipožarno zavarovani oziroma ali imamo v Sloveniji predpise, ki od klubov zahtevajo določeno stopnjo požarne varnosti.

Kot pojasnijo v podjetju VPD Vajda, ki se ukvarja z varstvom pri delu in požarno varnostjo, pravilnik o požarnem redu nalaga lastniku ali uporabniku poslovnih oziroma industrijskih objektov odgovornost za izdelavo požarnega reda, ki je nato osnova za organizacijske ukrepe. V požarni red sodijo načrt evakuacije, požarni načrt, zagotovitev požarne straže, usposabljanje zaposlenih, redno izvajanje evakuacijskih vaj in redni kontrolni pregled požarnega varstva objekta.

»Slovenska zakonodaja nočne klube sicer obravnava kot zbirališča večjega števila ljudi, kar pomeni, da zanje veljajo ukrepi, določeni v tehnični smernici,« pojasni vodja preventivne službe pri Gasilski brigadi Ljubljana Iztok Zajc. Pomembno je tudi, da je objekt povezan z javljalnikom požarov, ki je neposredno vezan na dežurno službo. »Če bi se vsi organizatorji držali vseh smernic in ukrepov, do takšnih dogodkov ne bi smelo prihajati. Včasih pa se zaradi dobička ne držijo omejitve števila obiskovalcev, kar lahko ogrozi varnost. Čas reševanja pa je odvisen tudi od tega, kako hitro je požar zaznan,« je še povedal in dodal, da je v Sloveniji odziv gasilcev praviloma zelo hiter.

»Delodajalec mora opredeliti predpisano število oseb za začetno gašenje in evakuacijo, denimo po eno osebo na 200 ljudi. V primeru uporabe odprtega ognja je treba postaviti požarno stražo, ki jo v objektih, kjer je več kot 100 ljudi, lahko izvajajo le gasilci,« je pojasnila vodja sektorja za inšpekcijski nadzor na Inšpektoratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Romana Lah. Inšpektorat sicer nima posebne kategorije za nadzor nočnih klubov, temveč ti sodijo med gostinske objekte ali pa med objekte za razvedrilo. Obe kategoriji........

© Dnevnik