»Vsak kolesar je avtomobil manj v mestu,« opominja Matej Praprotnik, radijec in tako imenovani kolesarski župan Ljubljane. Želja po kolesarjenju in izogibanju avtomobilski pločevini sicer ni edini pogoj za premik k tej vrsti mobilnosti, pomembna je tudi kolesarska infrastruktura, ki pa je na namensko zgrajenih poteh lahko dobra, v mestih nevarna, drugod pa je sploh ni.

Kje in kdaj bodo zgrajene nove kolesarske površine, ni odvisno zgolj od želja lokalnega okolja, temveč predvsem od prometnih razmer. Na Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) pojasnjujejo, da pri določanju prednostnih projektov upoštevajo več meril, med katerimi so najpomembnejši količina prometa, delež tovornih vozil, število kolesarjev in dovoljena hitrost na cesti.

»Prioriteta se veča z večanjem prometa na cesti, deleža tovornih vozil, kolesarjev in dovoljene hitrosti,« pojasnjujejo na DRSI. Cilj je izboljšati prometno varnost na najbolj problematičnih odsekih, predvsem za ranljive udeležence v prometu – pešce in kolesarje. Takšne lokacije so najpogosteje znotraj naselij, kjer je kolesarskega prometa tudi največ.

Podobna merila veljajo tudi pri načrtovanju kolesarskih površin zunaj naselij, kjer se poleg prometnih obremenitev upošteva še pravilnik o kolesarskih povezavah. Ta določa cilje vzpostavitve državnih kolesarskih povezav, njihovo razvrstitev, pogoje za gradnjo ter način označevanja in evidentiranja.

Različne rešitve za različne ceste

Vrsta kolesarske površine – naj bo to samostojna kolesarska pot,........

© Dnevnik