Novogoriški slavček
Res. »Kot vemo, obstajajo stvari, za katere vemo, da jih vemo,« je v počasnem ritmu recitiral Rumsfeld na tiskovni konferenci, kjer je na hitro odpravil dejstvo, da nikjer v Iraku ni bilo atomskih bomb, strupenih plinov in drugih orodij konca našega sveta. »Vemo, da obstajajo stvari, za katere ne vemo. Torej obstajajo nepoznane stvari, za katere vemo, da zanje ne vemo. So pa tudi stvari, za katere ne vemo, da jih ne vemo.« Sonet.
Lepše ni še nihče utemeljil nujnosti vojaškega spopada na negotovosti, ki izhaja iz nevednosti, in tudi nujnosti, da se konča s porazom. Anja Zag Golob je bila upravičeno zgrožena, ker plemenito tradicijo njenega ustvarjanja, ki seže od Epa o Gilgamešu do njene zadnje sijajne zbirke Poskus vsakdanjosti, postavljam v isto vrsto kot goljufivo retoriko obrambnih ministrov.
Padel sem v jamo, ki sem si jo sam skopal. Ko me je vprašala o dinamiki sodobne slovenske politike, sem kopal še naprej. Vprašanje je bilo postavljeno v duhu, ki je te dni običajen v Sloveniji. »Vidiš, kaj nam delate?«
Na kratko sem posvaril pred izbiro Novogoričanov v vrh slovenske politike. Nova Gorica je mesto, ki v svojem središču nima katedrale, ampak igralnico in lokale s slačipuncami. Cerkve so na........
© Dnevnik
visit website