Potem sem se zamislil.

Po eni strani je tako močno izražena skrb, da se kateremu koli otroku, le da ga dosežejo izdelki razvitega sveta, ne bi zgodilo kaj slabega, bog ne daj, da bi se zadušil. Po drugi strani pa ne le popolna brezbrižnost ob umiranju otrok zaradi naravnih nesreč in okoliščin, kakršne so na primer lakota in bolezni, ampak prevladujoča brezbrižnost ob načrtovanem množičnem ubijanju otrok v domnevno civiliziranem okolju.

Domnevam, da so Združene države Amerike najboljši primer take dvoličnosti. Verjamem, da je na ladjah, ki dovažajo humanitarno pomoč v Gazo, vse polno izdelkov, na katerih lahko starši preberejo taka opozorila. Če sploh še imajo žive otroke. Ne vem, koliko je pri proizvajalcih sočutja in skrbi zanje, zdi pa se, da so tovrstni napisi predvsem posledica strahu pred morebitnimi tožbami, ki utegnejo doleteti podjetja in jih spraviti v finančne težave. Ameriška sodišča znajo biti pri tem neusmiljena in milijonske odškodnine niso redkost.

A na pametnih bombah, ki jih ista država že leta dobavlja Izraelu, ni nikjer prebrati svarila, da utegnejo škodovati otrokom. Prav tako na bombah ni najti nalepke z najpogosteje upodabljano sliko angela varuha,........

© Dnevnik