Zahteva zdravniške zbornice, podprta z več tisoč podpisi, da je treba zdravnikom tudi formalno podeliti poseben status, ki bi jih zaščitil pred nasiljem, je padla v čas vsesplošnega nasilja in zmanjšane občutljivosti zanj. Ta neprizadetost je opazna vsaj pri določenih skupinah ljudi ali v določenih koncih sveta, ki se zdijo oddaljeni od nas.

Niti najmanjšega dvoma ni, da se je treba boriti proti vsem oblikam nasilja. Poenostavljeno povedano, borimo se iz dneva v dan, ali bi se vsaj morali, in borimo se tako, da postavljamo zakone, ki omogočajo zaščito države. Če pa med ljudmi ni razmeroma enotne zavesti o tem, kaj je nasilje, je težko pričakovati, da bo zakonodaja smiselna in učinkovita.

Občasno se pojavljajo zahteve po posebni zaščiti določenih skupin. Temu je na primer namenjen predlog, da se uvede novo kaznivo dejanje, femicid, s čimer bi bolj zaščitili ženske. Nasilni partnerji ali možje v Sloveniji vsako leto ubijejo v povprečju šest žensk, zato naj bi novo kaznivo dejanje pripomoglo k omejevanju tovrstnega nasilja.

Do te pobude je stroka razmeroma zadržana, predvsem tisti del, ki se ukvarja s kazenskim pravom in kriminologijo, pa kaznovalno politiko nasploh. Pri tem je dobro povedati, da........

© Dnevnik