Leto 2003 je bilo v svetu zaznamovano z globalnimi napetostmi in tehnološkimi mejniki. To je bil čas vse večje politične polarizacije, zlasti okoli vojne v Iraku, ki je sprožila obsežne proteste po svetu. Nič niso pomagali. Združene države Amerike so skupaj z zaveznicami napadle to državo in jo pahnile v nestabilnost, ki traja vse do danes. Irak je le senca tistega, kar je nekoč bil.

Dogodek v času močno odmeva tudi zaradi drugih razlogov. Američani so invazijo namreč sprožili pod lažno pretvezo in jo predstavili kot projekt za vzpostavitev demokracije na Bližnjem vzhodu. Namesto tega je spodbudila državljansko vojno med šiiti in suniti, omogočila nastanek Islamske države ter diskreditirala Zahod v celotni regiji. Po drugi strani pravniki še vedno razpravljajo, ali je bila invazija sploh v katerem koli smislu v skladu z mednarodnim pravom.

Spomnimo se znova 11. septembra 2001, ko sta se potniški letali, ki so ju ugrabili teroristi, zaleteli v stolpnici na Manhattnu. Svetovne televizijske mreže so poročale o dogodku, ki je osupnil svet. Vsi so s strahospoštovanjem opazovali, kako se dvojčka rušita s strašnim grmenjem. Pepel, ki se je dvignil nad New Yorkom, pa ni padel samo na to mesto, pač pa kmalu tudi na milijone ljudi na Bližnjem vzhodu. George W. Bush, tedanji ameriški predsednik, je kmalu zatem razglasil vojno proti terorizmu – najprej proti talibanom v Afganistanu, ki so skrivali Osamo bin Ladna, odgovornega za napad, nato še proti iraškemu baasističnemu režimu, ki z napadom ni imel nobene zveze. Povezavo med takratnim iraškim predsednikom Sadamom Huseinom in dogodki v Ameriki so sicer na vse pretege poskušali najti, toda neuspešno.

Dvajsetega marca 2003 se je kljub temu začela druga zalivska vojna z invazijo na Irak, ki jo je izvedla koalicija pod vodstvom ZDA z........

© Dnevnik