Tisto značilno piskanje na blagajni supermarketa je postalo prav poseben zvočni zapis in vzrok tesnobe za marsikatero slovensko gospodinjstvo. Voziček, ki se je nekoč zdel polno naložen za sto evrov, je danes za ta denar na pol prazen, končni znesek na računu pa ostaja trmasto visok. Občutek, da denar izginja hitreje kot kadar koli prej, pa ni samo plod domišljije. Kje pa, je kruta realnost, podprta s statistiko, ki Slovenijo postavlja v sam vrh evropske lestvice po rasti cen hrane. Medtem ko uradne razlage s prstom kažejo na svetovne trge, vojne in še kaj ter po možnosti slabo letino, se potrošniki in neodvisni opazovalci sprašujejo: ali je to res celotna zgodba?

Podatki so zgovorni in – brez zadržkov lahko dodamo – vzbujajo zaskrbljenost. Avgusta je bila medletna rast cen hrane v Sloveniji s sedmimi odstotki tretja najvišja v Evropski uniji. Prehiteli sta nas samo Estonija in Romunija, obe z 8,9-odstotno rastjo.

To močno odstopa od povprečja na evrskem območju, kjer je bila rast 2,6-odstotna, in celotne EU, kjer je obsegala 3,4 odstotka. Cene hrane so se začele postopno krepiti že v drugi polovici prejšnjega leta, pravi pospešek pa so dobile v letošnjem drugem četrtletju, so nam še pojasnili pri Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta rast je postala eden ključnih razlogov, da je omenjeni urad v svoji jesenski napovedi zvišal tudi napovedi splošne inflacije.

In glavni krivci? Upamo, da sedite. Pri avgustovskih podražitvah so bile za tak trend krive višje cene mesa, sadja, mleka in sladkorja. Torej osnovnih dobrin, če tako rečemo.

Če pogledamo celotno verigo, slika ni nič bolj rožnata. Cene pri pridelovalcih so se julija medletno zvišale za skoraj desetino. Pri tem izstopajo cene goveda, ki so poskočile za skoraj 30 odstotkov, dvomestne rasti pa so dosegle tudi cene sadik in cvetja (25,2 odstotka), mleka (15,9 odstotka), koruze (13,5 odstotka) in vina (enajst odstotkov). Podražile so se tudi cene v proizvodnji živil, ki so bile julija v Sloveniji medletno višje za 4,3 odstotka, kar je bistveno več kot v povprečju EU (2,3........

© Dnevnik