Deveti maj 1945. Jutro, ki ga Ljubljana in Slovenija nista pričakovali le kot še en dan v nizu 1495 dni okupacije, temveč kot konec teme in začetek nečesa boljšega. Mesto, z bodečo žico obdano skoraj tri leta in pol, je končno lahko zadihalo. Konec vojne se tiste dni ni zdel kot zgodovinarski zapis, kakor ga vidimo danes, temveč kot zelo otipljiva resničnost, ki se je širila po ulicah skupaj s prihajajočimi partizanskimi enotami. Kakšen pa je pred osemdesetimi leti bil ta prehod iz strahu v upanje, iz nasilja v negotovo svobodo? In kako danes razumeti kompleksnost življenja v tistem času?

»Ljubljanska brigada je dobila ukaz, naj po Dolenjski cesti krene proti Ljubljani, prečka Karlovški most in zasede magistrat. Nekaj časa so se borci brigade zamudili pri mostu, saj je bilo treba z njega odstraniti mine, in okoli sedmih zjutraj so vkorakali v Ljubljano. Že pred njimi so z druge strani v mesto prišli borci 29. hercegovske udarne divizije, ki so zasedli železniško postajo. Ob petih zjutraj se je na postaji oglasila sirena, ob pol sedmih so začeli zvoniti zvonovi ljubljanskih cerkva, na radijskih valovih se je zaslišala kukavica, začel je oddajati radio Svobodna Ljubljana. Na gradu je že plapolala slovenska zastava s peterokrako zvezdo, na Nebotičniku pa slovenska trobojnica. Dopoldne so v mesto prihajale nove enote. Ljubljančani so jih pozdravljali na ulicah; nekateri so prišli pozdravit osvoboditelje, drugi so med nasmejanimi vojaki iskali znane obraze. Tisti dnevi so nekaterim prinesli novice o svojcih – vojakih, internirancih, beguncih ki jih ne bo več domov. Obenem so se na ulicah odvijali prizori srečevanj starih znancev, prijateljev, družinskih članov. Začela se je nova doba, v kateri so življenjski tok zaznamovali novi izzivi. Začelo se je obdobje povojne Evrope.«

Sogovornik na dvorišču muzeja. / Foto: Tomaž Skale

Tako je naš sogovornik, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana in avtor nedavno odprte razstave 1495 dni: Ljubljana med drugo svetovno vojno, zapisal v knjigi, ki spremlja razstavo. S temi besedami je opisal konec vojne in tisti 9. maj 1945, ko so osvoboditelji vkorakali v mesto.

Zavoljo razstave se je poglobil v ta spomin. Razstava sama namreč ni le kronološki pregled dogodkov, temveč poskuša obiskovalcu približati občutke, dileme in........

© Dnevnik