Začetek septembra zdaj že desetletja zaznamuje poseben šolski utrip, katerega neizogiben del je tudi tako imenovano fazaniranje. Toda še zlasti letos je to dobil posebej nevaren zasuk. Namesto pisal, s katerimi bi na kožo in na oblačila napisali črke, so začeli uporabljati pršila, permanentne spreje, ki pa so za koži in za človeka lahko nevarni. Pogledali smo, takšni spreji vsebujejo in kakšne so lahko posledice. Na pločnikih so po dogodku namreč ležali tudi ostanki sprejev, kot je permanentni sprej Edding, ki je namenjen barvanju vseh vrst materialov.   

Očividci so tudi sicer opisovali prizore, ki so spominjali na popoln kaos. Nekateri, zlasti so prevladovala dekleta, ki so bila očitno najpogostejša tarča, so bila od glave do pet popolnoma prekrita s plastjo permanentnega spreja. Njihovi obrazi, roke, oblačila in lasje so bili dobesedno zacementirani v nekakšnem barvnem oklepu.

V enem izmed najbolj izpostavljenih in tragičnih primerov letos v Mariboru je situacija eskalirala do te mere, da je ena izmed dijakinj po napadu potrebovala zdravniško pomoč. Posledice pa bi bile lahko še hujše.

Akrilna topila in veziva

Akrilni spreji, kakršne so med drugim uporabljali, so namreč formulirani tako, da se izjemno hitro sušijo in trajno sprimejo s površino, kar dosežejo s pomočjo izjemno agresivnih topil in veziv. Ko ta topila pridejo v stik s človeško kožo, jo začnejo razkrajati in topiti naravna olja in maščobe, ki nas naravno ščitijo. Posledica je lahko huda oblika kontaktnega dermatitisa, boleča rdečica, razpokana koža in celo kemične opekline.

Ker plin v spreju ob........

© Dnevnik